Dan direktnega marketinga v znamenju svetovnih trendov

na letošnjem prvem seminarju Združenja za direktni marketing so udeleženci lahko prisluhnili uspešnim akcijam direktnega trženja in trendom, ki se nam obetajo v prihajajočih letih. Matjaž Vračko, predsednik Združenja za direktni marketing je uvodoma podal nekaj iztočnic, ki jih lahko pričakujemo v novi dobi marketinga. Po njegovih besedah bo novi marketing vedno bolj povzemal direktni marketing.

Prva dva primera trženja preko direktne pošte sta pokazala, da dobro pripravljene akcije še vedno dosegajo preko 20% odzive. Gregor Draksler iz Peugeot Slovenija je predstavil izhodišča akcije 2010, ki je spodbujala stranke, da vozila pripeljejo na pooblaščene serviserje Peugeot. Nosilni medij je bil televizijski oglas, vendar so kasneje dodali še dodatne kanale. Z direktno pošto so lahko sporočili več, zato je bila ključni faktor, tudi pri prodaji ostalih izdelkov. V primeru UniCredit banke so s ciljno direktno pošto uspeli zvišati odzivnost svojih strank. Marjetka Jakofčič je prikazala kako so se z leti naučili, da se jim bolje obrestuje naslavljanje manjše baze strank, ki jim lahko ponudijo skoraj individualno prilagojene storitve, vendar je pri tem ključno vodenje komunikacije in baza strank.

Komunikacija in strategija pa se popolnoma razlikuje od popularnega Facebooka. Matej Špehar, mojster družabnih omrežij, je udeležence najprej seznanil, da se na Facebooku ne more prodajati – vsaj ne na prvo žogo. “Modri medij” zahteva skrbno pripravljeno strategijo komuniciranja, saj nam v nasprotnem primeru lahko prinese več škode kot koristi. Uporabniki namreč  niso dovzetni za reklame, ampak za pogovor, zato “plakatna” komunikacija ne deluje.

Jelena Burnik, ki je raziskovalka pri Informacijskem pooblaščencu, je predstavila pravne vidike pri ravnanju z osebnimi podatki, ki jih pridobivamo pri trženju preko elektronskih medijev. Še vedno se pojavljajo velike količine nezaželenih elektronskih sporočil, saj kljub temu, da so večinoma elektronski naslovi javno objavljeni na spletnih straneh, jih ne smemo uporabiti za neposredno trženje. Vedno moramo imeti privolitev naslovnika in ga hkrati seznaniti s kakšnim namenom bomo uporabili njegov elektronski naslov ter kdo bo z njim upravljal, enako je pri ostalih osebnih podatkih.

Boštjan Zrimšek je predstavil 7 izvirnih grehov direktnega marketinga, ki so jih izluščili v desetletni praksi priprave in izvedbe akcij direktne pošte v podjetju Dima center ter jih dodatno prikazal s primeri različnih trženjskih akcij. Andraž Štalec, direktor in soustanovitelj podjetja Red Orbit je predstavil glavne namene iskalnega marketinga. Uporabniki, ki vas obiščejo direktno z vpisov vašega naslova spletne strani se obnašajo popolnoma drugače, kot uporabniki, ki vas najdejo preko iskalnikov. Ni pa bistvo, da jih spravimo le na spletno stran preko ključnih besed, ampak da tudi poskrbimo za njih. Prikazal je potencialne težave, katere se običajno pojavljajo pri slabih spletnih straneh.

V zadnjem delu seminarja je kot uvod v okroglo mizo Brigita Lazar Lunder podala izsledke raziskave svoje magisterske naloge z naslovom Trendi B2B marketinškega komuniciranja v Sloveniji. Nato pa se je razvila zanimiva debata o ključnih smernicah. Rok Hrastnik, Lovro Peterlin in Matjaž Vračko so z udeleženci delili svoje poglede na trende, ki so bili predstavljeni na konferenci DMA v San Franciscu.
Veliko tematik se je vrtelo ravno okoli socialnih omrežij, vendar po mnenju Roka Hrastnika je zelo malo predavateljev realno pogledalo na socialne medije: “Vsi govorimo o tem, pa še nihče ni konkretno zaslužil.” Glavni fokus je nov svet, vse se bo spremenilo in lahko v naslednjih letih pričakujemo kakšen še bolj atraktiven medij.
Dotaknili so se tudi Transpromo marketinga, ki je ena oblika izmed treh vrst komunikacij: “campaign, triggert in social network”. Transakcijske dokumente odpre 95% naslovnikov, medtem ko ostale promocijske materiale povprečno le 10% ljudi. Zato prav kombinacija teh dveh elementov daje maksimalni učinek. Američani so, po besedah Lovra Peterlina, to uvedli zaradi dveh razlogov: privarčevanje in ciljna komunikacija na prave segmente. Banke v ZDA že vključujejo v transakcijske izpiske tudi relevantne ponudbe, ki jih iščejo glede na nakupne navade svojih strank. Kot primer: če banka ugotovi, da se je nekdo ravno preselil in vzel kredit, ponudi možnost vlaganja promocijskih materialov nekomu, ki se ukvarja z opremo stanovanj. Torej ob pravem trenutku prava stvar.
Novi marketing gre tudi v smeri “user generated content”, kar pomeni, da bodo najučinkovitejše kampanje, ki bodo vključevale  ljudi oz. uporabnike. Kar dokazuje tudi oglas Ikeje, ki si ga lahko ogledate tukaj http://www.ourwork.de/ikea/billy/filme/description_en.html
Informacija je tako bolj relevantna, uporabna in vključuje uporabnika, kar predstavlja dodano vrednost.
Podjetja bodo dodatno varčevala s približevanjem oz. spraševanjem kupcev. Začela se bodo vse bolj pogovarjati s strankami in jih spraševala o njihovih uporabniških izkušnjah. Ameriške banke so spraševale svoje stranke, kako želijo, da z njimi komunicirajo, v pisni obliki ali preko elektronske pošte oz. e-bančnega izpiska. Ugotovili so, da so v zadnjih dveh letih 80% kupcev želi komunicirati preko elektronske komunikacije. S tem so privarčevali tudi do 80% stroškov, kot če bi pošiljale izpiske po pošti.

Za zaključek so povzeli glavne ugotovitve:
– ljudje so med sabo vse bolj povezani in na to moremo biti pripravljeni, saj nas lahko to tudi začne uničevati
– poslovni modeli se nezadržno spreminjajo. Kot primer Amazon proda več elektronskih knjig kot tiskanih. Kmalu bo vprašanje kaj to prinese s stališča tiskarn, distribucije in knjigarn?
– glavna genialnost so trgovine za nakup aplikacij za iPhone in IPad,
– “groupon” oz. skupinsko nakupovanje bliskovito prihaja k nam. Vse platforme omogočajo, da se kupci združujejo in dosežejo boljše pogoje, kar ubija trgovine na drobno.
– 70-90% ljudi gre pred nakupom preveriti informacije na internet, potem najdejo blago v fizični trgovini in ga kupijo v spletni trgovini.

Zaključna misel okrogle mize je, da se svet spreminja tako hitro, da si ne moremo predstavljati, čakajo nas velike spremembe, zato moramo biti pripravljeni na nove poslovne modele.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.